Na temelju 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS 61/06 je občni zbor oziroma sedaj zbor članov dne 12. marca 2011 sprejel:

STATUT NUMIZMATIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE

I. IME IN SEDEŽ DRUŠTVA                                                             na začetek

1. člen

Numizmatično društvo Slovenije (v nadaljevanju NDS) je kulturno društvo ljubiteljev numizmatike, medalj, odlikovanj, razglednic ter drobnih starinskih predmetov.

2. člen

Sedež društva je na Ilirski ulici št. 14 v Ljubljani. Društvo deluje na območju Republike Slovenije, v skladu z zakonom pa lahko tudi drugje.

3. člen

Društvo ima svoj žig, ki je podolgovat in vsebuje besedilo:
Numizmatično društvo Slovenije, Ljubljana.

Društvo ima svoj znak, ki je:
 

Uporaba znaka društva mora biti primerna, to je takšna, da ne škoduje dobremu imenu društva, njegovi podobi v javnosti, ciljem društva ter njegovemu namenu ter nalogam.

Brez pisnega soglasja upravnega odbora je prepovedana uporaba imena, znaka in ostalih simbolov društva.


4. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Zastopniki društva, člani organov društva in člani društva ne odgovarjajo za obveznosti društva, razen v primerih, ki so določeni v Zakonu o društvih.

5. člen

Društvo se lahko včlani v sorodne domače ali tuje organizacije.
 

II. NAMEN, NALOGE IN CILJI DRUŠTVA                                                             na začetek

6. člen

Namen in cilj društva je združevati in aktivirati čim širši krog numizmatikov, zbiralcev medalj, odlikovanj in razglednic amaterjev ter zbirateljev in ljubiteljev drobnih starinskih predmetov ter tistih pravnih oseb, ki s svojo dejavnostjo posegajo na področje numizmatike (banke, muzeji).

Namen društva je tudi v skrbi in zaščiti vseh predmetov zbiranja in predvsem predmetov, ki predstavljajo kulturno dediščino.

7. člen

Naloge društva so:

1. vzbujati in pospeševati zbirateljsko dejavnost na področju numizmatike, zbiranja medalj, odlikovanj, razglednic in drobnih starinskih predmetov pri čim širšem krogu občanov, zlasti pri mladini ter s to dejavnostjo zbujati zanimanje za kulturno, gospodarsko in politično zgodovino naše dežele,
2. skrbeti za ohranjevanje predmetov, ki so predmet zbirateljske dejavnosti, predvsem predmetov, ki lahko predstavljajo slovensko kulturno dediščino,
3. izobraževati člane društva v spoznavanju predmetov zbiranja s pomočjo predavanj, članskih sestankov, strokovne literature in strokovnega glasila,
4. posredovati in omogočati članom društva nabavo in zamenjavo predmetov zbiranja,
5. vzdrževati stike z numizmatičnimi društvi, muzeji ter sorodnimi društvi doma in v tujini,
6. obveščati javnost o svojem delu.
7. organizacija prireditev (razstav, mednarodnih zbirateljskih in strokovnih srečanj,
predavanj,...)
8. založniška dejavnost s področja dejavnosti društva v skladu z veljavnimi predpisi
 

III. ČLANSTVO, NJEGOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI                                                             na začetek

8. člen

Člani NDS so redni in častni. Redni član lahko pod enakimi pogoji postane vsaka fizična, pravna oziroma civilno pravna oseba, ki je zbiratelj in ljubitelj novcev, bankovcev in drobnih starinskih predmetov oziroma se s tem ukvarja.

Redni član postane član, ko ga upravni odbor na predlog dveh članov društva, ki svoj predlog potrdita s podpisom pisne priglasnice, sprejeme med člane v društvo.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje. Mladoletni član društva ima vse pravice kot polnoletni član, razen tistih, ki jih zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti ne more opravljati (npr. biti izvoljen v organe društva).

Proti zavrnitvi sprejema v članstvo je možna pritožba na zbor članov društva, ki o stvari odloči dokončno.

Za sprejem v članstvo potrebujejo pravne osebe dovoljenje njihovega organa vodenja ali nadzora. Pravno osebo v organih društva zastopa zakoniti zastopnik ali od njega pooblaščena oseba.

Častni član je lahko, kdor ima izredne zasluge za razvoj in napredek društva, numizmatike ali ostalega zbirateljstva. O imenovanju častnega člana odloča zbor članov na predlog upravnega odbora.

Tuj državljan je lahko član NDS pod enakimi pogoji.

Člani izkazujejo članstvo s člansko izkaznico.

9. člen

Podporniki društva so lahko znanstvene, strokovne in kulturne institucije, banke in podjetja, če tako sklene njihov organ upravljanja, ki društvu materialno ali kako drugače pomagajo. Status podpornika društva podeli podporniku upravni odbor.

Podporniki društva, ki niso tudi člani društva, imajo posvetovalno funkcijo, nimajo pa pravice odločanja.

10. člen

Pravice članov društva so:

1. da sodelujejo pri delu društva,
2. da dajejo predloge in pripombe organom društva,
3. da volijo in da so voljeni v organe društva,
4. da sodelujejo na vseh prireditvah društva,
5. da se poslužujejo vseh pravic, ki jim jih daje članstvo v društvu,
6. da dobijo društvene publikacije.

11. člen

Dolžnosti članov društva so:

1. da izpolnjujejo vse obveznosti izhajajoče iz tega statuta in pravilnikov društva,
2. da redno plačujejo članarino,
3. da izpopolnjujejo svoje znanje in strokovnosti na področju numizmatike in da pri tem pomagajo tudi drugim, zlasti mladini,
4. da skrbno upravljajo društveno premoženje,
5. da varujejo ugled društva in pomagajo pri delu za napredek društva in numizmatike,
6. da svojo aktivnost opravljajo v skladu z načeli poštenja in dobrih medsebojnih odnosov med člani društva,

Častni člani ne plačujejo članarine in vstopnine na društvenih srečanjih.

12. člen

Članstvo v NDS preneha:
1. z izstopom,
2. s smrtjo,
3. z izključitvijo,
4. s črtanjem,
5. s prenehanjem društva.

Članu avtomatsko preneha članstvo, če do konca marca naslednjega koledarskega leta ne plača članarine za prejšnje leto (prenehanje s črtanjem).

Člana izključimo iz društva, če huje krši ta statut oziroma pravila društva.

Izključeni član ima pravico pritožbe na zbor članov društva, ki o stvari odloči dokončno.
 

IV. ORGANI DRUŠTVA                                                             na začetek

13. člen

Organi NDS so: zbor članov, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.

14. člen

Najvišji organ društva je zbor članov. Zbor članov je reden, ki se vrši vsako leto do 15. marca in izreden, če se skliče po potrebi. Redni zbor članov sklicuje upravni odbor vsaj 15 dni pred napovedanim rokom z navedbo dnevnega reda, kraja in časa zasedanja.

Zbor članov je sklepčen, če mu prisostvuje več kot polovica članov. Če je število prisotnih članov premajhno, se zbor članov preloži za pol ure, nato pa se izvede, če je prisotnih najmanj 20 članov.

Sklepi se sprejmejo z večino glasov prisotnih članov. Izjemoma je potrebna dvotretjinska večina glasov prisotnih članov za sklepanje o spremembah in dopolnitvah društvenega statuta in o prenehanju obstoja društva.

Izredni zbor članov lahko skličejo: upravni odbor, nadzorni odbor ali skupina najmanj 1/5 (ena petina) članov.

Kadar sklicuje izredni zbor članov skupina članov, mora pismeno zahtevo o tem podpisati najmanj 1/5 (ena petina) članov društva. Upravni odbor je dolžan zahtevo o izrednem zboru članov obravnavati v roku 15 dni in sklicati zbor članov v nadaljnjih 15 dneh. Če tega ne stori, lahko skličejo izredni zbor članov predlagatelji.

15. člen

Na rednem zboru članov se obravnavajo vse važnejše zadeve društva: sprejemanje in spreminjanje statuta in ostalih najpomembnejših aktov društva (npr. Pravilnik o finančno materialnem poslovanju), določanje višine članarine, sklepanje o prenehanju obstoja društva, poročila o delu upravnega odbora v pretekli poslovni dobi, razrešitev prejšnjega in volitev novega upravnega odbora, nadzornega odbora, častnega razsodišča in uredniškega odbora glasila društva.

Izredni zbor članov lahko razpravlja samo o zadevah, zaradi katerih je bil sklican.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne.

Naloge zbora članov:

- sklepa o dnevnem redu,
- sprejema in spreminja statut,
- sprejema in spreminja Pravilnik o materialnem in finančnem poslovanju društva ter
disciplinski pravilnik,
- sprejema program dela društva,
- sprejema finančni načrt in zaključni račun,
- voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika ter člane UO, NO in častnega razsodišča;
- odloča o višini članarine,
- odloča o pritožbah zoper sklepe UO, NO in častnega razsodišča,
- odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
- dokončno odloča o izključitvi člana iz društva,
- odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva,
- odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
- sklepa o prenehanju društva.

Posamezni predlogi za razpravo na zboru članov morajo biti v pisni obliki poslani upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem zbora članov.

O delu zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.

Zbor članov lahko s sklepom pooblasti upravni odbor za izvedbo katerekoli naloge oziroma posla iz svoje pristojnosti, ne more pa ga pooblastiti, da bi v imenu zbora članov spreminjal najpomembnejše akte društva in posegal v organizacijo in upravljanje društva brez potrditve zbora članov.

Zbor članov izvoli tudi dva nadomestna člana nadzornega odbora, ki nastopita funkcijo članov nadzornega odbora v primeru in pod pogojem, da izvoljeni član nadzornega odbora umre, preneha biti član društva, odstopi, postane zdravstveno nesposoben, mu je odvzeta poslovna sposobnost oziroma na katerikoli drug način preneha biti član nadzornega odbora.
 

16. člen

Upravni odbor šteje sedem do petnajst članov in je sestavljen izmed članov društva. Število članov je odvisno od potreb društva ter pripravljenosti članov na delo v upravnem odboru. Predsednik upravnega odbora je hkrati predsednik društva. Voli ga zbor članov vsako četrto leto, kolikor traja njegov mandat. Upravni odbor vodi delo med dvema zboroma članov.

Naloge upravnega odbora so:

- sklicuje zbor članov,
- sprejema in spreminja pravilnike in druge akte društva, razen najpomembnejših pravilnikov in aktov društva, ki posegajo v delovanje društva in ki jih sprejema zbor članov (statut, pravilnik o materialnem in finančnem poslovanju društva ter disciplinski pravilnik),
- izvršuje sklepe zbora članov,
- sprejema člane,
- skrbi za izvrševanje programa dela društva,
- pripravlja osnutke in predloge pravilnikov in vseh ostalih aktov društva, ki jih sprejme zbor članov,
- pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa,
- skrbi za finančno in materialno poslovanje društva,
- upravlja s premoženjem društva,
- ustanavlja in ukinja komisije društva,
- opravlja vse druge tekoče zadeve, ki ne spadajo v pristojnost zbora članov,
- opravlja naloge, za katere ga je zadolžil zbor članov,
- predlaga zboru članov podelitve častnega članstva in priznanj
- uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži zbor članov.
- imenuje komisije, delegacije, ipd.

Seje upravnega odbora se skličejo po potrebi, vendar vsaj enkrat četrtletno.

Upravni odbor je sklepčen, če je prisotna polovica članov. Sklepi se sprejemajo z dvotretjinsko večino. Proti sklepom upravnega odbora je dopustna pritožba na zbor članov, ki o stvari odloči dokončno.

Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisije zunanje sodelavce.

Upravni odbor opravlja tudi druge naloge in posle, ki mu jih poveri zbor članov ali ki so nujno potrebni oziroma koristni za društvo.

V primeru, da član upravnega odbora umre, preneha biti član društva, odstopi, postane zdravstveno nesposoben, mu je odvzeta poslovna sposobnost in podobno, lahko upravni odbor z večino preostalih članov na njegovo mesto imenuje drugega člana. Ta član ima vse pravice in dolžnosti člana upravnega odbora, vendar pa ima mandat le do naslednjega sklica zbora članov, ki pa ga lahko potrdi v nadaljnji mandat.
 

17. člen

Nadzorni odbor izvoli zbor članov za 4 leta in šteje 3 člane, ki izmed sebe izberejo predsednika. Nadzorni odbor opravlja pregled nad finančnim, materialnim in administrativnim poslovanjem. Pregled mora opraviti vsaj enkrat letno. Nadzorni odbor je sklepčen, če mu prisostvujejo vsi člani. Sklepe in ostale odločitve sprejema nadzorni odbor soglasno.

Člani nadzornega odbora imajo pravico prisostvovati sejam upravnega odbora s posvetovalnim glasom.

O svojem delu in ugotovitvah nadzorni odbor poroča zboru članov, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.
 

18. člen

Častno razsodišče izvoli zbor članov za 4 leta in šteje 3 člane, ki izmed sebe izberejo predsednika. Častno razsodišče razsoja o kršitvah ugleda društva, o morebitnih nesoglasjih med člani društva ter o kršitvah določil teh pravil.

Častno razsodišče vodi postopek in ugotavlja kršitev in izreka kazni. Častno razsodišče je sklepčno, če mu prisostvuje več kot polovica članov. Sklepe in ostale odločitve sprejema nadzorni odbor z navadno večino.

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče so naslednje:

- kršitve določb statuta,
- nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
- neizvrševanje sklepov organov društva,
- dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče častno razsodišče so:

- opomin,
- javni opomin,
- izključitev.

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče ima prizadeti pravico pritožbe na zbor članov, kot drugostopenjski organ.
 

19. člen

Upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče lahko kooptirajo v teku mandatne dobe na izpraznjeno mesto največ do ene tretjine svojih članov.
 

V. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE DRUŠTVA                                                             na začetek

20. člen

Društvo predstavlja in zastopa predsednik društva. Predsednik društva je za svoje delo odgovoren zboru članov.

V odsotnosti predsednika zastopa društvo podpredsednik.

Za ureditev posameznih zadev iz področja delovanja društva, lahko upravni odbor pooblasti vsakega člana društva.

Po pooblastilu predsednika lahko društvo v javnosti predstavljajo tudi drugi člani.
 

VI. JAVNOST DELA                                                             na začetek

21. člen

Delo društva je javno. Društvo zagotavlja javnost s tem, da:

1. so zbori članov in seje organov društva javne
2. izdaja svoje glasilo
3. je javno tudi finančno in materialno poslovanje društva.

Javnost dela je zagotovljena na društveni spletni strani. Šteje se, da so vsi člani z objavami na internetni strani društva seznanjeni.

22. člen

Za javnost dela društva, za dajanje podatkov in informacij o društvu in njegovem delu, je odgovoren predsednik društva.

23. člen

Društvo izdaja svoja redna tiskana glasila, to sta NUMIZMATIČNI VESTNIK Numizmatičnega društva Slovenije ter Numizmatične novice, pa tudi društveno spletno stran, pod katero spada tudi numizmatični forum ter druge strokovne tiskane in elektronske medije. Vse medije ureja Uredniški odbor.

Glavnega in odgovornega urednika (v nadaljevanju odgovorni urednik) na predlog upravnega odbora izvoli zbor članov z navadno večino.

Odgovorni urednik mora biti vabljen na sejo upravnega odbora, vendar pa, če ni član upravnega odbora, nima glasovalne pravice.

Odgovorni urednik mora potrebne finančne izdatke za izdajo Numizmatičnega vestnika predhodno predložiti upravnemu odboru v potrditev.

Urednika Numizmatičnih novic in spletne strani imenuje upravni odbor z dvotretjinsko večino.

Odgovorni urednik po vsakem zboru članov sestavi po lastni presoji uredniški odbor in to sestavo predloži v potrditev upravnemu odboru. V primeru, da so že potrjeni člani uredniškega odbora pri delu neaktivni, jih odgovorni urednik lahko naknadno zamenja ali pa imenuje nove člane, vendar pa mora tudi to svojo odločitev predložiti v potrditev upravnemu odboru.

Mandat obeh urednikov ter uredniškega odbora traja do njihove razrešitve oziroma odstopa.
 

VII. PODRUŽNICE OZ. SEKCIJE                                                             na začetek

24. člen

Podružnice se organizirajo po teritorialnem principu in sicer po regijah ali v okviru ene ali več občin.

Podružnico lahko ustanovi najmanj 10 članov s stalnim bivališčem na območju, na katerem se podružnica organizira.

Soglasje za ustanovitev podružnice daje upravni odbor društva na podlagi predloženega programa dela in poslovnika o delu podružnice.

25. člen

V podružnico se lahko vključijo vsi člani društva s stalnim bivališčem na območju, na katerem je ustanovljena podružnica.


26. člen

Člani podružnice sprejmejo poslovnik o delu in poslovanju podružnice na svojem zboru članov.

Poslovnik o delu in poslovanju podružnice mora biti v skladu s tem statutom in drugimi akti in pravilniki društva.


27. člen

Najvišji organ podružnice je zbor članov.

Zbori članov podružnic :

- sprejemajo poslovnik o delu in poslovanju podružnice,
- sprejemajo program dela podružnice,
- volijo delegate za zbor članov društva,
- volijo vodstvo podružnice,
- obravnavajo program dela društva in podružnice in dajejo predloge zboru članov društva,
- predlagajo kandidate v organe društva.

Zbor članov podružnice se sestane najmanj enkrat na leto, obvezno pa pred sklicem zbora članov društva.

28. člen

Sekcijo se lahko ustanovi za posamezno področje zbiranja. Sekcijo sestavljajo člani društva, ki so se opredelili zanjo, predsednik je član upravnega odbora društva, predlagajo ga člani na zboru sekcije, imenuje pa ga zbor članov društva.
 

VIII. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE                                                             na začetek

29. člen

Materialni viri sredstev NDS so: članarina, vstopnina, dohodki od prireditev in prodaje publikacij društva, prispevki članov za kritje izrednih potreb, prostovoljni prispevki članov, dotacije za izdajanje strokovnega glasila in donatorstvo, sponzorstvo in izredni dohodki.

30. člen

Premoženje društva sestavljajo denarna sredstva, inventar in knjižnica.

Finančno-materialno poslovanje se mora voditi po veljavnih predpisih. Za pravilno finančno poslovanje je odgovoren blagajnik, za pravilno materialno poslovanje pa knjižničar.

Finančno in materialno poslovanje društva se ureja po računovodskih standardih za društva in se vodi v skladu s Pravilnikom o materialnem in finančnem poslovanju.

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva.

Društvo ima svoj poslovni račun odprt pri banki.

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.

Društvo lahko pridobitno dejavnost opravlja zgolj kot dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, če je povezana z namenom in nalogami društva, kot so opredeljene v 6. in 7. členu tega statuta ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

Društvo lahko kot dopolnilno pridobitno dejavnost opravlja naslednjo dejavnost:

- Izdaja knjige s področja numizmatike in ostalega zbirateljstva, z namenom preučevanja in zbiranja predmetov zbiranja;
- izdaja revije, predvsem Numizmatični vestnik in Numizmatične novice ter drugo periodiko s področja numizmatike in ostalega zbirateljstva, z namenom preučevanja in zbiranja predmetov zbiranja;
- Posredovanje oglaševalskega prostora v vseh svojih medijih, predvsem v Numizmatičnem vestniku, Numizmatičnih novicah in na spletni strani, predvsem z namenom zagotoviti članom informacije glede predmetov zbiranja;
- Organizira razstave na temo numizmatike in zbirateljstva ter delovanja društva;
- Organizira sejme in srečanja, na katerih je možno trgovanje in izmenjava predmetov zbiranja;
- Dejavnost društvene numizmatične knjižnice, ki je v lasti društva in do katere imajo dostop vsi člani.
 

 IX. PRENEHANJE DRUŠTVA                                                             na začetek

31. člen

Društvo preneha:

1. po volji članov,
2. s spojitvijo z drugimi društvi,
3. s pripojitvijo k drugemu društvu,
4. s stečajem,
5. na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali
6. po samem zakonu.

Sklep o prostovoljnem prenehanju delovanja društva sprejme zbor članov z dvotretjinsko večino prisotnih članov, prisotnih pa mora biti nad polovico vseh članov.

O prenehanju društva obvesti predsednik društva pristojni organ v skladu z Zakonom o društvih.

32. člen

Če društvo preneha obstojati, njegovo premoženje preide v last po dejavnosti sorodnemu društvu, ki se ga določi v sklepu o prenehanju društva.
 

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE                                                             na začetek

33. člen

Za razlago tega statuta je pristojen upravni odbor.

34. člen

Ta statut začne veljati, ko ga po izvedenem, po zakonu določenem postopku sprejme dosedanji občni zbor oziroma zbor članov.

Ko začne veljati ta statut, prenehajo veljati dosedanja pravila, sprejeta na občnem zboru društva dne 16. 3. 1997.
 

  na začetek

© Numizmatično društvo Slovenije 2009